{"id":3412,"date":"2024-10-04T22:21:14","date_gmt":"2024-10-04T22:21:14","guid":{"rendered":"https:\/\/dexpo-platform.anthropolis.hu\/?page_id=3412"},"modified":"2024-10-04T22:35:00","modified_gmt":"2024-10-04T22:35:00","slug":"dexpo-glossary-slo","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/dexpo-platform.anthropolis.hu\/sl\/dexpo-glossary-slo\/","title":{"rendered":"SLO Glossary"},"content":{"rendered":"\t\t<div data-elementor-type=\"wp-page\" data-elementor-id=\"3412\" class=\"elementor elementor-3412\" data-elementor-post-type=\"page\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-dfa2f62 animated-slow e-flex e-con-boxed elementor-invisible e-con e-parent\" data-id=\"dfa2f62\" data-element_type=\"container\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;,&quot;animation&quot;:&quot;bounceInDown&quot;}\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-9895956 elementor-invisible elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"9895956\" data-element_type=\"widget\" data-settings=\"{&quot;_animation&quot;:&quot;bounceInLeft&quot;,&quot;_animation_delay&quot;:1000}\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<h1 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Slovar\u010dek pojmov<\/h1>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4763b3e animated-slow e-flex e-con-boxed elementor-invisible e-con e-parent\" data-id=\"4763b3e\" data-element_type=\"container\" data-settings=\"{&quot;animation&quot;:&quot;fadeIn&quot;}\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-374cf1f e-con-full e-flex e-con e-child\" data-id=\"374cf1f\" data-element_type=\"container\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-28d0058 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"28d0058\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Ta slovar vsebuje klju\u010dne izraze, povezane s podnebnimi spremembami, globalnim u\u010denjem in medijsko pismenostjo.<\/h3>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4500833 e-flex e-con-boxed e-con e-parent\" data-id=\"4500833\" data-element_type=\"container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-a75e075 elementor-widget elementor-widget-shortcode\" data-id=\"a75e075\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"shortcode.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-shortcode\"><div class=\"filter-buttons\" style=\"text-align: center; margin-bottom: 20px;\"><button class=\"filter-button\" data-filter=\"Podnebne spremembe\" style=\"margin: 0 5px; background-color: #662482; color: white; transition: background-color 0.3s;\">Podnebne spremembe<\/button><button class=\"filter-button\" data-filter=\"Globalno u\u010denje\" style=\"margin: 0 5px; background-color: #12A099; color: white; transition: background-color 0.3s;\">Globalno u\u010denje<\/button><button class=\"filter-button\" data-filter=\"Medijska pismenost\" style=\"margin: 0 5px; background-color: #F39200; color: white; transition: background-color 0.3s;\">Medijska pismenost<\/button><button class=\"filter-button\" data-filter=\"\" style=\"margin: 0 5px; background-color: #000000; color: white; transition: background-color 0.3s;\">Vse<\/button><\/div><table style=\"width: 100%;\"><thead style=\"display: none;\"><tr><th>Name<\/th><th>Details<\/th><th>Keyword<\/th><\/tr><\/thead><tbody><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Aerosol (atmosferski)<\/td><td style=\"width: 70%;\">Drobni trdni ali teko\u010di delci, ki jih povzro\u010di \u010dlove\u0161ka dejavnost ali pa so naravnega izvora , ki se v ozra\u010dju razpustijo. Aerosoli lahko z razpr\u0161evanjem sevanja ali vplivanjem na obla\u010dnost povzro\u010dijo ohlajanje,  z absorpcijo sevanja pa tudi segrevanje. Sorodni izrazi: aerosolni u\u010dinek, aerosoli.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Aktivno dr\u017eavljanstvo<\/td><td style=\"width: 70%;\">Aktivno dr\u017eavljanstvo poudarja aktivno udele\u017ebo ljudi v procesih, ki oblikujejo \u017eivljenje njihovih skupnosti; spodbuja, da je mogo\u010de z odgovornim in aktivnim sodelovanjem \u010dlovekove pravice resni\u010dno udejanjiti. Aktivno dr\u017eavljanstvo se razvija z u\u010denjem.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Anomalija<\/td><td style=\"width: 70%;\">V naravoslovju se izraz nana\u0161a na spremembe v primerjavi s povpre\u010djem (tj. Tistim, kar velja za &quot;normalno&quot;) v dolo\u010denem \u010dasovnem obdobju. Primeri: vi\u0161je\/ni\u017eje temperature ali bolj vla\u017ene\/suhe razmere \u2013 v primerjavi s povpre\u010djem.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Antropocen<\/td><td style=\"width: 70%;\">Sedanja geolo\u0161ka doba oz. Opis najnovej\u0161ega obdobja v zgodovini zemlje, ko je \u010dlovekova dejavnost za\u010dela pomembno vplivati na podnebje in ekosisteme planeta.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Atmosferska reka<\/td><td style=\"width: 70%;\">Dolgo, ozko obmo\u010dje zgo\u0161\u010dene vodne pare v ozra\u010dju, podobno reki. Ko pre\u010dka kopno, lahko prinese de\u017e in sneg.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Begunec<\/td><td style=\"width: 70%;\">V skladu z \u017denevsko konvencijo iz leta 1951 je begunec oseba, ki se \u00bbzaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti dolo\u010deni dru\u017ebeni skupini ali dolo\u010denem politi\u010dnem prepri\u010danju, nahaja izven dr\u017eave, katere dr\u017eavljan je, in ne more, ali zaradi tak\u0161nega strahu no\u010de u\u017eivati varstva te dr\u017eave, ali osebo, ki nima dr\u017eavljanstva, in se nahaja izven dr\u017eave, kjer je imela obi\u010dajno prebivali\u0161\u010de, pa se zaradi tak\u0161nih dogodkov ne more ali no\u010de zaradi omenjenega strahu vrniti v to dr\u017eavo.\u201d<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Bioenergija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Energija, proizvedena iz rastlinskih ali \u017eivalskih snovi, npr. Iz koruze ali gnojevke.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Biogeokemijski cikli<\/td><td style=\"width: 70%;\">Pretoki kemi\u010dnih elementov med razli\u010dnimi deli Zemlje: od \u017eivega do ne\u017eivega, od ozra\u010dja do kopnega in morja, od tal do rastlin. Sorodni izrazi: biogeokemijski cikel.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Biogorivo<\/td><td style=\"width: 70%;\">Gorivo, proizvedeno iz rastlinskih ali \u017eivalskih snovi, npr. Koruze ali gnojevke.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Biomasa<\/td><td style=\"width: 70%;\">Masa \u017eivih organizmov ali snovi, pridobljene iz organizmov, na dolo\u010denem obmo\u010dju.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Biotska raznovrstnost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Raznolikost \u017eivljenja na Zemlji, od rastlinskih in \u017eivalskih vrst do ekosistemov. Ker se na\u0161 planet zaradi \u010dlovekovih dejavnosti segreva, bo biotska raznovrstnost verjetno s\u010dasoma upadla, kar bo spremenilo ravnovesje vseh ekosistemov.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Blagovna znamka<\/td><td style=\"width: 70%;\">Oblikovanje identitete izdelka ali storitve na podlagi imena, slogana, simbola ali ob\u010dutka.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Bla\u017eitev<\/td><td style=\"width: 70%;\">Zmanj\u0161evanje dejavnikov, ki povzro\u010dajo podnebne spremembe. Pri tem je treba zmanj\u0161ati koli\u010dino toplogrednih plinov, ki se spro\u0161\u010dajo v ozra\u010dje, bodisi z zmanj\u0161anjem njihovih virov (npr. Fosilnih goriv) bodisi s pove\u010danjem ponorov \u2013 ti absorbirajo ve\u010d ogljikovega dioksida kot pa ga spro\u0161\u010dajo.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Cenzura<\/td><td style=\"width: 70%;\">Nadzor nad medijskim sporo\u010dilom ali delom sporo\u010dila in\/ali prepre\u010ditev objave tega sporo\u010dila ali kateregakoli njegovega dela<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Cilji trajnostnega razvoja<\/td><td style=\"width: 70%;\">Svetovni voditelji so se na zgodovinskem vrhu ZN v New Yorku septembra 2015 zavezali, da bodo odpravili rev\u0161\u010dino, se spopadli s podnebnimi spremembami in se borili proti nepravi\u010dnosti. Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 ponuja bolj\u0161o prihodnost za celoten planet in milijarde ljudi po vsem svetu (podrobnosti si oglejte na strani Cilji trajnostnega razvoja).<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Ciljno ob\u010dinstvo<\/td><td style=\"width: 70%;\">Oseba ali skupina, ki naj bi jo doseglo medijsko sporo\u010dilo.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">\u010clovekove pravice<\/td><td style=\"width: 70%;\">\u010clovekove pravice zagotavljajo vsakemu \u010dloveku pogoje in svobo\u0161\u010dine, do katerih je upravi\u010den od rojstva. Tako lahko \u017eivi izpolnjeno \u017eivljenje, ki ustreza njegovim potrebam. \u010clovekove pravice ne ne smejo biti nikomur samovoljno odvzete. So veliko ve\u010d kot le pravni standardi. Predstavljajo moralni standard, namenjen spodbujanju razumevanja, enakosti, strpnosti, pravi\u010dnosti in \u0161tevilnih drugih univerzalnih na\u010del, ki so bistvena za pravi\u010dno in mirno dru\u017ebo. Za zagotavljanje \u010dlovekovih pravic, zapisanih v mednarodnih konvencijah in pogodbah, so odgovorne vlade. A tudi zasebni sektor, skupine, skupnosti in posamezniki so odgovorni za poznavanje in razumevanje \u010dlovekovih pravic. Na ta na\u010din lahko za\u0161\u010ditijo soljudi ali pa od njih ter od vlade in dru\u017ebe zahtevajo odgovorno ravnanje.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">\u010clove\u0161ka blaginja<\/td><td style=\"width: 70%;\">\u010clove\u0161ka blaginja temelji na treh stebrih: dru\u017ebi, okolju in gospodarstvu. \u010ce \u017eelimo delovati trajnostno, ne smemo zanemariti nobenega od njih. To ostaja izziv tako za celotno \u010dlove\u0161tvo kot tudi za vsakega posameznika.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">\u010crni ogljik<\/td><td style=\"width: 70%;\">Saje, ki nastajajo pri izgorevanju premoga, dizelskih motorjev, pri kuhanju, po\u017earih v naravi in drugih virih izgorevanja. Ti delci absorbirajo son\u010dno energijo in vplivajo na segrevanje podnebja.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Cvetenje alg<\/td><td style=\"width: 70%;\">Nenadna, hitra rast alg v jezerih in morjih, ki jo povzro\u010dajo razli\u010dni dejavniki, na primer toplej\u0161e povr\u0161inske vode ali pove\u010dana vsebnost hranil. Nekatere cveto\u010de alge so lahko strupene ali \u0161kodljive za ljudi in ekosisteme.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Dekarbonizacija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Proces, s katerim si dr\u017eave ali drugi subjekti prizadevajo dose\u010di nizkooglji\u010dno gospodarstvo ali s katerim si posamezniki prizadevajo zmanj\u0161ati oglji\u010dni odtis.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Dekonstrukcija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Proces, v katerem ob\u010dinstvo prepoznava elemente, ki tvorijo pomen sporo\u010dila.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Delci na milijon volumna<\/td><td style=\"width: 70%;\">\u0160tevilo molekul ogljikovega dioksida na milijon molekul suhega zraka, ki zavzema dolo\u010deno koli\u010dino prostora.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Dele\u017ei na milijon<\/td><td style=\"width: 70%;\">\u0160tevilo molekul ogljikovega dioksida na milijon molekul suhega zraka.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Denotacija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Dobesedni, o\u010ditni, zdravorazumski pomen medijskega sporo\u010dila (kar se vidi, sli\u0161i itd.).<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Digitalni mediji<\/td><td style=\"width: 70%;\">Elektronski mediji, ki uporabljajo digitalno kodiranje.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Dobro upravljanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Pregledno, odgovorno, nekoruptivno in u\u010dinkovito upravljanje. Vklju\u010duje tudi obliko politi\u010dnega sistema, upravljanje gospodarskih in dru\u017ebenih virov ter sposobnost in pripravljenost vlade, da oblikuje in izvaja ustrezne politike. Po definiciji svetovne banke dobro upravljanje obsega \u0161est kategorij: (1) svoboda izra\u017eanja in zunanja odgovornost; (2) politi\u010dna stabilnost; (3) u\u010dinkovitost vlade; (4) kakovost predpisov; (5) pravna dr\u017eava; (6) boj proti korupciji.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Dogodek s hitrim za\u010detkom<\/td><td style=\"width: 70%;\">Dogodek, ki se zgodi v nekaj dneh ali tednih, npr. Cikloni in poplave (v nasprotju s podnebnimi spremembami, katerih za\u010detek je bil po\u010dasen in trajajo dlje \u010dasa).<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Doku drama<\/td><td style=\"width: 70%;\">Filmska dramatizacija, ki temelji na dejstvih in zdru\u017euje dokumentarne in fiktivne elemente. Izraz &quot;na podlagi&quot; ustvarjalcem v procesu produkcije omogo\u010da \u0161iroko ustvarjalno svobodo. Dobra doku drama je spreten prikaz resni\u010dne osebe ali dogodka.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Dolo\u010danje dnevnega reda<\/td><td style=\"width: 70%;\">Sposobnost medijev, da ljudem povedo, o \u010dem in o kom naj govorijo in razmi\u0161ljajo.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Dostop<\/td><td style=\"width: 70%;\">Zmo\u017enost medijskih potro\u0161nikov, da ustvarjajo svoje medijske vsebine, ki jih mediji, ki dolo\u010dajo medijsko agendo, priznavajo. Prav tako zmo\u017enost medijskih potro\u0161nikov, da se odzovejo na prevladujo\u010do medijsko agendo.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Dr\u017eave v razvoju<\/td><td style=\"width: 70%;\">Izraz \u00bbdr\u017eave v razvoju\u00ab se je od za\u010detka 90. let prej\u0161njega stoletja raz\u0161iril in nadomestil izraza \u00bbdr\u017eave tretjega sveta\u00ab in \u00bbnerazvite dr\u017eave\u00ab, kljub temu pa je neustrezen, saj temelji na neobjektivni predpostavki o tem, kaj razvoj pomeni in kdo naj bi bil razvit. Poleg prevladujo\u010dega vidika razvoja, ki se nana\u0161a na bogastvo posamezne dr\u017eave, merjeno v indeksu BDP, lahko na primer razvoj merimo tudi po ve\u010danju zadovoljstva in sre\u010de ljudi, ali pa po \u010dlovekovem poseganju in vplivu na naravno okolje. \u0160e ve\u010d \u2013 ni nujno, da se nekaj pove\u010duje, zato da lahko re\u010demo, da se dru\u017eba ali dr\u017eava razvija, saj lahko razvoj razumemo tudi kot cikli\u010den in ne izklju\u010dno linearen proces, kot ga pojmuje prevladujo\u010da kapitalisti\u010dna miselnost.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Dvig gladine morja<\/td><td style=\"width: 70%;\">Zvi\u0161anje vi\u0161ine morja glede na dolo\u010deno to\u010dko na kopnem. Eustati\u010dno zvi\u0161anje morske gladine je zvi\u0161anje povpre\u010dne globalne morske gladine zaradi pove\u010danja prostornine oceana, ki je posledica taljenja ledenikov in kopenskih ledenih plo\u0161\u010d. Zaradi me\u0161anja sladke in slane vode se v oceanih spreminja gostota vode, zaradi \u010desar se pove\u010duje njihova prostornina. Spremembe gostote, ki jih povzro\u010dijo le temperaturne spremembe, se imenujejo termosteri\u010dne; spremembe gostote, ki jih povzro\u010dijo spremembe slanosti, se imenujejo halosteri\u010dne.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Ekolo\u0161ki koridor<\/td><td style=\"width: 70%;\">Obmo\u010dje habitata, ki povezuje populacije prosto\u017eive\u010dih \u017eivali, ki jih lo\u010dujejo \u010dlovekove dejavnosti ali infrastruktura.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Ekosistem<\/td><td style=\"width: 70%;\">Funkcionalna enota, ki jo sestavljajo \u017eivi organizmi, njihovo ne\u017eivo okolje ter interakcije znotraj njih in med njimi. Deli dolo\u010denega ekosistema in njegove prostorske meje so odvisne od namena, zaradi katerega je ekosistem opredeljen. Meje ekosistemov se lahko s \u010dasom spreminjajo. Ekosistemi so ugnezdeni v druge ekosisteme, lahko so zelo majhni ali pa je kot ekosistem razumljena celotna biosfera. Danes na ve\u010dino ekosistemov bistveno vplivajo vanje vklju\u010deni ljudje in\/ali \u010dlove\u0161ka dejavnost.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Ekosistemske storitve<\/td><td style=\"width: 70%;\">Koristi, ki jih za ljudi prina\u0161ajo ekosistemi, na primer ribi\u0161tvo, pitna voda, rodovitna tla za pridelavo polj\u0161\u010din, uravnavanje podnebja ter estetska in kulturna vrednost.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Ekstremni padavinski dogodki<\/td><td style=\"width: 70%;\">Epizoda neobi\u010dajno mo\u010dnega de\u017eja ali snega. Opredelitev &quot;ekstremnih&quot; je statisti\u010dni pojem, ki se razlikuje glede na lokacijo, letni \u010das in razpolo\u017eljivostjo podatkov iz zgodovine merjenj.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Ekstremni vremenski dogodek<\/td><td style=\"width: 70%;\">Dogodek, ki je na dolo\u010denem kraju in v dolo\u010denem letnem \u010dasu redek. Zna\u010dilnosti tako imenovanega ekstremnega vremena se lahko razlikujejo od kraja do kraja v absolutnem smislu. Kadar vzorec ekstremnega vremena traja nekaj \u010dasa, na primer eno sezono, ga lahko uvrstimo med ekstremne podnebne dogodke, zlasti \u010de je njegovo povpre\u010dje ali skupna vrednost ekstremna sama po sebi (npr. Su\u0161a ali obilne padavine v eni sezoni).<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Ekstremni vro\u010dinski dogodek<\/td><td style=\"width: 70%;\">Trije ali ve\u010d dni nadpovpre\u010dnih temperatur, ki so na splo\u0161no opredeljene kot preseganje dolo\u010denega praga.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">El Ni\u00f1o in La Ni\u00f1a<\/td><td style=\"width: 70%;\">Del periodi\u010dnega nihanja temperature Tihega oceana vzdol\u017e ekvatorja (toplej\u0161a, hladnej\u0161a ali povpre\u010dna temperatura). Oba pojava vplivata na globalno podnebje.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Enake mo\u017enosti<\/td><td style=\"width: 70%;\">Zagotavljanje enakih mo\u017enosti za vse \u010dlane dru\u017ebe, da v dru\u017ebi sodelujejo in uresni\u010dijo svoje individualne mo\u017enosti (enakost mo\u017enosti pomeni prepoved diskriminacije). Posameznikom in skupinam, ki so prikraj\u0161ani zaradi individualne ali skupinske diskriminacije, je treba zagotoviti potrebno podporo (pozitivna diskriminacija). Tako bodo imeli enake mo\u017enosti za sodelovanje in uspeh v dru\u017ebi.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Enakost spolov<\/td><td style=\"width: 70%;\">Po mnenju Zdru\u017eenih narodov enakost spolov ni le univerzalna \u010dlovekova pravica, temve\u010d tudi temelj trajnostnega sveta, v katerem ljudje \u017eivijo v miru in blaginji. Zagotavljanje enakega dostopa \u017eensk in deklet do izobra\u017eevanja, zdravstvenega varstva, dostojnega dela ter sodelovanja pri politi\u010dnem in gospodarskem odlo\u010danju bo okrepilo trajnostna gospodarstva ter koristilo dru\u017ebam in \u010dlove\u0161tvu kot celoti.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Energetski sistemi<\/td><td style=\"width: 70%;\">Infrastruktura in sistemi za proizvodnjo, prenos, shranjevanje in porabo elektri\u010dne energije.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Etnocentrizem<\/td><td style=\"width: 70%;\">Postavljanje lastne kulture v sredi\u0161\u010de, ko kulturne obi\u010daje in vedenjske norme presojamo izklju\u010dno po lastnih normah. Etnocentrizem postane \u0161kodljiv, ko se za\u010dne manifestirati v skrajnih oblikah postavljanja lastne kulture nad kulturo drugih, npr. V ksenofobiji ali \u0161ovinizmu (fanati\u010dnem patriotizmu, nacionalizmu).<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Evapotranspiracija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Izhlapevanje vode iz tal in listov rastlin.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Evropocentrizem (evrocentrizem)<\/td><td style=\"width: 70%;\">Pogled na svet, ki evropsko kulturo postavlja nad druge kulture; ljudi, ki pripadajo drugim, neevropskim kulturam, presojamo in vrednotimo izklju\u010dno z vnaprej\u0161njega stali\u0161\u010da, da je (na\u0161) evropski na\u010din \u017eivljenja edini pravi in hkrati najbolj\u0161i. Problem evropocentri\u010dnega pogleda je, da zaradi njega posameznik ni sposoben ali ni pripravljen razumeti drugih kultur z njihovimi lastnimi merili.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Fenologija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Periodi\u010dni pojavi v \u017eivljenjskem ciklu rastlin in \u017eivali, npr. \u010cas cvetenja, hibernacija in selitve.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Fenotipska plasti\u010dnost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Sposobnost organizma, da kot odziv na okolje spremeni svoje vedenje, fiziologijo ali fizi\u010dne zna\u010dilnosti. Ta sprememba se zgodi v \u010dasu \u017eivljenja organizma in zato ne zahteva genetske spremembe.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Fitoplankton<\/td><td style=\"width: 70%;\">Mikroskopski organizmi (enoceli\u010dne rastline, bakterije in protisti), sposobni fotosinteze. Fitoplankton najdemo v oceanih, morjih in sladkih vodah ter je bistvena sestavina vodnih ekosistemov.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Fosilna goriva<\/td><td style=\"width: 70%;\">Izvirajo iz v zemeljski skorji razpadlih rastlin in \u017eivali. Ta goriva vsebujejo ogljik in vodik, ki ju je mogo\u010de se\u017egati za pridobivanje energije. Primeri fosilnih goriv so premog, nafta in zemeljski plin.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Gate-keepers<\/td><td style=\"width: 70%;\">Osebe\/funkcije v medijih, ki nadzorujejo pretok informacij in \u0161irjenje idej (glej tudi teorijo dolo\u010danja dnevnega reda).<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Genetsko re\u0161evanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Metoda za ohranjanje vrste. Uporablja se za pove\u010danje sposobnosti majhne, ogro\u017eene populacije z dodajanjem majhnega \u0161tevila osebkov, ki omogo\u010dijo genetsko variabilnost.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Geoin\u017eeniring<\/td><td style=\"width: 70%;\">Namerno (obi\u010dajno tehnolo\u0161ko) spreminjanje zemeljskega sistema kot sredstvo za zmanj\u0161anje podnebnih sprememb.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Glavni mediji<\/td><td style=\"width: 70%;\">Mediji, ki raz\u0161irjajo sporo\u010dila \u0161ir\u0161i javnosti prek najve\u010djih distribucijskih kanalov.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Globalizacija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Pove\u010danje intenzivnosti dru\u017ebenih povezav po vsem svetu. Oddaljeni kraji so povezani tako, da na dogodke v enem kraju vplivajo procesi, ki potekajo ve\u010d kilometrov stran, in obratno.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Globalne spremembe<\/td><td style=\"width: 70%;\">Spremembe v globalnem okolju, ki lahko vplivajo na planetarne sposobnosti za omogo\u010danje in vzdr\u017eevanje \u017eivljenja. Globalne spremembe zajemajo podnebne spremembe, vklju\u010dujejo pa tudi druge klju\u010dne dejavnike okoljskih sprememb, ki lahko vplivajo na podnebne spremembe - spremembo rabe tal, spremembo vodnega cikla, spremembo biogeokemi\u010dnih ciklov in izgubo biotske raznovrstnosti. Glej tudi: podnebne spremembe.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Globalni jug<\/td><td style=\"width: 70%;\">Izraz se v splo\u0161nem nana\u0161a na obmo\u010dja Latinske Amerike, Azije, Afrike in Oceanije. Gre za enega izmed dru\u017eine izrazov, med katere sodijo \u0161e \u00bbtretji svet\u00ab in \u00bbperiferija\u00ab ter ozna\u010dujejo regije izven obmo\u010dja Evrope in Severne Amerike, kjer imajo prebivalci ve\u010dinoma (\u010deprav ne vsi) nizke prihodke, in ki so pogosto politi\u010dno in kulturno marginalizirane. Z uporabo besedne zveze \u00bbglobalni jug\u00ab se osrednji poudarek premika z razvoja oziroma kulturnih razlik na geopoliti\u010dna razmerja mo\u010di. (Dados in Connell, 2012. 12-13)<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Globalni podnebni modeli (GCM)<\/td><td style=\"width: 70%;\">Matemati\u010dni modeli, ki simulirajo fizi\u010dne, kemi\u010dne in biolo\u0161ke dejavnike, ki vplivajo na podnebni sistem.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Globalno segrevanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Zvi\u0161anje povpre\u010dne temperature ob Zemljinem povr\u0161ju in v najni\u017ejem sloju atmosfere, ki je ena od posledic antropogenih emisij. Globalno segrevanje lahko povzro\u010di tudi druge spremembe podnebnih razmer, na primer spremembe v vzorcu padavin.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Hegemonija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Stanje, ko dominantne skupine prepri\u010dajo podrejene skupine, da je dominantna ideologija v njihovem najbolj\u0161em interesu.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Hidrolo\u0161ki cikel<\/td><td style=\"width: 70%;\">Cikel, v katerem voda izhlapeva iz oceanov in zemeljskega povr\u0161ja, se prena\u0161a po Zemlji v obliki vodne pare, kondenzira in tvori oblake, pada nad oceani in kopnim kot de\u017e ali sneg, ki ga na kopnem lahko zadr\u017eijo drevesa in rastlinje, odteka po zemeljskem povr\u0161ju, se infiltrira v tla, polni podtalnico, odteka v re\u010dna in druga vodna telesa ter se nazadnje izliva v morja in oceane, iz katerih s\u010dasoma spet izhlapi. Razli\u010dne sisteme, vklju\u010dene v hidrolo\u0161ki cikel, obi\u010dajno imenujemo hidrolo\u0161ki sistemi.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Hladni val<\/td><td style=\"width: 70%;\">Obdobje neobi\u010dajno hladnega vremena, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Holocen<\/td><td style=\"width: 70%;\">Geolo\u0161ko obdobje zadnjih 11.000 let.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Homofobija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Strah, odklonilen, sovra\u017een, diskriminatoren odnos do oseb homoseksualne usmerjenosti.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Hranila<\/td><td style=\"width: 70%;\">Snovi (npr. Du\u0161ik in fosfor), ki jih rastline in \u017eivali potrebujejo za \u017eivljenje in rast. V visokih koncentracijah, zlasti v vodi, lahko hranila postanejo onesna\u017eevala.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">HTML (Hypertext Markup Language)<\/td><td style=\"width: 70%;\">Ra\u010dunalni\u0161ki programski jezik, ki omogo\u010da ustvarjanje povezav na svetovnem spletu.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Humanitarna pomo\u010d<\/td><td style=\"width: 70%;\">Pomo\u010d ali podpora, katere glavni namen je med izrednimi razmerami in nesre\u010dami ter po njih zmanj\u0161ati \u010dlove\u0161ko trpljenje, re\u0161iti \u017eivljenja ter za\u0161\u010dititi in ohraniti \u010dlove\u0161ko dostojanstvo.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Ideologija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Na\u010din, na katerega posamezniki razumemo svet, v katerem \u017eivimo. To razumevanje vklju\u010duje interakcijo med na\u0161o individualno psihologijo in dru\u017ebenimi strukturami, ki nas obkro\u017eajo. Posredniki med njimi so individualni procesi komuniciranja in tehnolo\u0161ki procesi mno\u017ei\u010dnih medijev. Ideologija je obi\u010dajno povezana z razdelitvijo mo\u010di v dru\u017ebi.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Infrarde\u010da svetloba in la\u017ene barvne slike<\/td><td style=\"width: 70%;\">Kar zaznavamo kot barve, so pravzaprav razli\u010dne valovne dol\u017eine svetlobe. Vijoli\u010dna ima najkraj\u0161o valovno dol\u017eino, ki je vidna \u010dlove\u0161kemu o\u010desu, rde\u010da pa najdalj\u0161o. Svetloba v dolo\u010denem obmo\u010dju valovnih dol\u017ein, ki so dalj\u0161e od rde\u010de (in zato za \u010dloveka nevidne), se imenuje &quot;infrarde\u010da&quot;.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Infrarde\u010de sevanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Energija v obliki toplote, ki se ob odboju od planeta delno absorbira, delno pa potuje v vesolje. Toplogredni plini blokirajo infrarde\u010de sevanje, zato zadr\u017eujejo toploto v ozra\u010dju in povzro\u010dajo njegovo segrevanje.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Invazivna vrsta<\/td><td style=\"width: 70%;\">Tujerodni organizem, katerega vnos v dolo\u010den ekosistem povzro\u010da ali bi lahko povzro\u010dil gospodarsko ali okoljsko \u0161kodo ali \u0161kodo za zdravje ljudi, \u017eivali ali rastlin.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Izhlapevanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Pojavi se, ko vodna para zapusti tla ali povr\u0161ino rastline. Transpiracija vklju\u010duje prehajanje vode skozi rastlino, od korenin prek \u017eilnega sistema. Vsota izhlapevanja in transpiracije je evapotranspiracija.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Izhodi\u0161\u010dno stanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Glede na izhodi\u0161\u010dno (ali referen\u010dno) stanje oz. Izhodi\u0161\u010dno obdobje se meri sprememba. Izraz izhodi\u0161\u010dni scenariji se nana\u0161a na scenarije, ki predvidevajo, da se ne bodo izvajale nobene politike ali ukrepi za bla\u017eitev podnebnih sprememb poleg tistih, ki so \u017ee veljajo ali so pred sprejetjem. Osnovni scenariji niso namenjeni napovedovanju prihodnosti, temve\u010d gre za izra\u010dune glede ravni emisij, ki bi se pojavile brez nadaljnjih politi\u010dnih prizadevanj. Izhodi\u0161\u010dne scenarije je mogo\u010de primerjati s scenariji za ubla\u017eitev, ki so oblikovani za doseganje razli\u010dnih ciljev glede emisij ali temperaturnih sprememb. V ve\u010dini literature je izraz osnovni scenarij tudi sinonim za angle\u0161ki izraz \u00bbbusiness-as-usual\u00ab.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Izobra\u017eevanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Je ena od komponent indeksa \u010dlovekovega razvoja. Kakovostno izobra\u017eevanje bi moralo biti vklju\u010dujo\u010de in pravi\u010dno ter zagotavljati dostop zlasti marginaliziranim skupinam. Izobra\u017eevanje je temeljni spro\u017eilec za spodbujanje trajnostnega razvoja, odpravljanje stereotipov ter opremljanje u\u010dencev z ve\u0161\u010dinami, vrednotami in stali\u0161\u010di za delovanje v svetu, v katerem \u017eivijo.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Izrez<\/td><td style=\"width: 70%;\">Urejen prehod med dvema slikama, pri katerem eno sliko takoj nadomesti druga.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Katastrofa<\/td><td style=\"width: 70%;\">Velike spremembe v normalnem delovanju skupnosti ali dru\u017ebe zaradi nevarnih dogodkov, ki skupaj z nestabilnimi, ob\u010dutljivimi dru\u017ebenimi razmerami povzro\u010dijo obse\u017ene \u0161kodljive u\u010dinke na ljudi, gospodarstvo ali okolje. Katastrofe za zadovoljitev osnovnih \u010dlove\u0161kih potreb zahtevajo takoj\u0161nje odzivanje, pri obnovi je lahko potrebna tudi zunanja podpora.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Klimatologija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Preu\u010devanje ozra\u010dja in vremenskih vzorcev v dolo\u010denem \u010dasovnem obdobju s poudarkom na naravnih in umetnih vzrokih, ki vplivajo na dolgoro\u010dne vremenske vzorce.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Kmetijstvo, gozdarstvo in druga raba zemlji\u0161\u010d (AFOLU)<\/td><td style=\"width: 70%;\">Emisije toplogrednih plinov (zaradi neposredne rabe zemlji\u0161\u010d, spremembe rabe zemlji\u0161\u010d in gozdarskih dejavnosti, ki jih povzro\u010da \u010dlovek, kar lahko vklju\u010duje ali izklju\u010duje emisije iz kmetijstva). Afolu ima osrednjo vlogo pri zanesljivi preskrbi s hrano in trajnostnem razvoju. Glavne mo\u017enosti za bla\u017eitev podnebnih sprememb v okviru afolu vklju\u010dujejo eno ali ve\u010d strategij: 1) prepre\u010devanje emisij z ohranjanjem obstoje\u010dih zalog ogljika v tleh ali vegetaciji ali z zmanj\u0161anjem emisij metana in du\u0161ikovega oksida; 2) sekvestracija - pove\u010devanje velikosti obstoje\u010dih zalog ogljika in s tem pridobivanje ogljikovega dioksida iz ozra\u010dja; in 3) nadome\u0161\u010danje fosilnih goriv ali energetsko intenzivnih proizvodov z biolo\u0161kimi proizvodi, s \u010dimer se v nekaterih primerih delno zmanj\u0161ajo emisije co2. Svojo vlogo imajo lahko tudi ukrepi na strani povpra\u0161evanja (npr. Zmanj\u0161anje izgub in odpadkov hrane, spremembe v prehrani ljudi ali spremembe v porabi lesa).<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Konotacija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Opis vrednosti, pomena ali ideologije, ki ga medijskemu sporo\u010dilu podeli ob\u010dinstvo.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Konstrukcija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Proces, v katerem se oblikuje medijsko sporo\u010dilo in njegov pomen. Na ta proces vplivajo razli\u010dne odlo\u010ditve in je zasnovan tako, da ohranja zanimanje ob\u010dinstva za sporo\u010dilo.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Konvergenca<\/td><td style=\"width: 70%;\">Ve\u010d lo\u010denih medijskih panog (\u010dasopisi, video, glasba) zaradi tehnolo\u0161kega napredka (npr. Pametni telefoni) deluje skupaj.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">K\u00f6ppen-Geigerjeva podnebna klasifikacija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Klasifikacijski sistem, ki razvr\u0161\u010da podnebna obmo\u010dja po vsem svetu glede na lokalno vegetacijo. Sistem deli svet na pet podnebnih obmo\u010dij, in sicer na podlagi meril, kot je npr. temperatura, ki omogo\u010da razli\u010dno obliko in rast vegetacije. Obmo\u010dja so: cona a (tropsko ali ekvatorialno obmo\u010dje), cona b (su\u0161no ali suho obmo\u010dje), cona c (toplo\/zmerno obmo\u010dje), cona d (celinsko obmo\u010dje) in cona e (polarno obmo\u010dje). Vsako obmo\u010dje je nadalje razdeljeno glede na temperaturo in stopnjo vla\u017enosti.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Kriti\u010den<\/td><td style=\"width: 70%;\">Razmi\u0161ljanje o pomenu, pristranskosti ali vrednostnih poudarkih sporo\u010dila.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Kriti\u010dna avtonomija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Proces, v katerem lahko \u010dlan ob\u010dinstva medijsko sporo\u010dilo bere\/razume tako, kot se mu zdi najprimernej\u0161e. Uporablja se tudi za opis sposobnosti u\u010dencev medijske pismenosti, da dekonstruirajo besedila\/sporo\u010dila tako v procesih u\u010denja kot v vsakdanjem \u017eivljenju.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Kriti\u010dno gledanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Sposobnost uporabe ve\u0161\u010din kriti\u010dnega mi\u0161ljenja pri gledanju, preizpra\u0161evanju, analiziranju in razumevanju vpra\u0161anj, ki so odkrito in prikrito predstavljena v filmih, video posnetkih, na televiziji in drugih vizualnih medijih.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Kro\u017eenje ogljikovega dioksida<\/td><td style=\"width: 70%;\">Kro\u017eenje ogljikovih atomov po zemeljskih sistemih.  Posledica fotosinteti\u010dne pretvorbe ogljikovega dioksida v kompleksne organske spojine v rastlinah, ki jih porabijo drugi organizmi, in vra\u010danja ogljika v ozra\u010dje v obliki ogljikovega dioksida zaradi dihanja, razpadanja organizmov in izgorevanja fosilnih goriv.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Kulturni relativizem<\/td><td style=\"width: 70%;\">Poskus videti in presojati obi\u010daje in prepri\u010danja drugih ljudi z njihove perspektive in v okviru njihove kulture, ne pa z vidika lastne kulture. Ta pristop ne zahteva od posameznika, da zavr\u017ee lastne vrednote, zahteva pa proces u\u010denja in razumevanja vrednot drugih.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Medbesedilnost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Ko se medijsko sporo\u010dilo sklicuje na drugo sporo\u010dilo, ki se na prvi pogled zdi nepovezano in lo\u010deno od prvega.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Medij<\/td><td style=\"width: 70%;\">Vsak posamezen komunikacijski kanal, kot so radio, televizija, film itd.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Medijska industrija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Organizacije in institucije, ki sodelujejo pri produkciji medijskih sporo\u010dil. Izraz se uporablja tudi v o\u017ejem pomenu za komercialno produkcijo medijskih sporo\u010dil, katerih namen je ustvarjanje dobi\u010dka.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Medijska pismenost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Proces razumevanja in uporabe mno\u017ei\u010dnih medijev na asertiven na\u010din. Vklju\u010duje informirano in kriti\u010dno razumevanje narave medijev, tehnik, ki jih uporabljajo, in njihovega vpliva. Izraz pomeni tudi sposobnost dostopa do medijev v razli\u010dnih oblikah, njihovega analiziranja, vrednotenja in ustvarjanja.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Medijska vsebina<\/td><td style=\"width: 70%;\">Sporo\u010dila, ki so namenjena ob\u010dinstvu.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Medijske organizacije<\/td><td style=\"width: 70%;\">Medijske ustanove, organizacije in podjetja.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Medijski dnevnik<\/td><td style=\"width: 70%;\">Oblika zapisa, ki se pogosto uporablja za ocenjevanje in nadzor osebne uporabe medijev.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Medijski potro\u0161nik<\/td><td style=\"width: 70%;\">Vsaka oseba, ki se sre\u010da z medijskim sporo\u010dilom ali je z njim v interakciji.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Medijsko izobra\u017eevanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Tradicionalno je to proces, v katerem se u\u010dimo jezikovnih, tehni\u010dnih in produkcijskih ve\u0161\u010din, povezanih z ustvarjanjem medijskih sporo\u010dil. V zadnjem \u010dasu vklju\u010duje tudi intelektualne procese kriti\u010dne recepcije ali dekonstrukcije sporo\u010dil.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Medijsko sporo\u010dilo<\/td><td style=\"width: 70%;\">Rezultat medijske produkcije (\u010dasopisni \u010dlanek, pesem, glasbeni video, podkast itd.).<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Medkulturni dialog<\/td><td style=\"width: 70%;\">Proces, ki spodbuja odprt in strpen, predvsem pa enakovreden odnos med ljudmi razli\u010dnih kulturnih, verskih in dru\u017ebenih ozadij.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Medkulturnost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Medsebojni vplivi, prepletanje, sprejemanje in sobivanje ve\u010d razli\u010dnih kultur.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Meja napake<\/td><td style=\"width: 70%;\">Izraz se nana\u0161a na obmo\u010dje, v katerem se nahaja pravo \u0161tevilo ne\u010desa (&quot;plus\/ minus&quot;). Na primer, od januarja 1993 se je povpre\u010dna globalna morska gladina dvignila za 101 milimeter (mm), plus ali minus 4 mm.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Meridionalno prevra\u010danje (Meridional Overturning Circulation &#8211; MOC)<\/td><td style=\"width: 70%;\">Prevra\u010danje tokov v oceanu. V severnem atlantiku, dale\u010d od subpolarnih obmo\u010dij, se moc pogosto ena\u010di s termohalinsko cirkulacijo, kar je konceptualna in nepopolna razlaga.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Migracija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Gibanje posameznikov, pri katerem ti dolgoro\u010dno spremenijo kraj bivanja. V demografskih raziskavah in uradni statistiki vklju\u010duje prehod politi\u010dne\/upravne meje.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Migracije<\/td><td style=\"width: 70%;\">Migracije in migranti vplivajo na nacionalna gospodarstva, dru\u017ebe in kulture. Za popolno razumevanje razmer v dr\u017eavi je treba upo\u0161tevati migracije in njihove globalne vzorce. Migrant je oseba, ki se preseli v dr\u017eavo, ki ni njena mati\u010dna dr\u017eava. Migranti svojih dr\u017eav ne zapu\u0161\u010dajo zaradi neposredne nevarnosti preganjanja ali smrti, temve\u010d predvsem zato, da bi si poiskali delo in \u0161tudij ter tako izbolj\u0161ali svoje \u017eivljenje, zaradi zdru\u017eitve dru\u017eine ali iz drugih razlogov.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Mno\u017ei\u010dni mediji<\/td><td style=\"width: 70%;\">Vsaka oblika komunikacije za uporabo velikega \u0161tevila ljudi. Mno\u017ei\u010dni mediji so komunikacijski kanali, po katerih se pretakajo sporo\u010dila.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Mno\u017ei\u010dno komuniciranje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Glej mno\u017ei\u010dni mediji.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Mo\u010dne padavine<\/td><td style=\"width: 70%;\">Epizoda neobi\u010dajno mo\u010dnega de\u017eja ali snega. Opredelitev &quot;ekstremnega&quot; je statisti\u010dni pojem, ki se razlikuje glede na lokacijo, letni \u010das in razpolo\u017eljivostjo podatkov iz zgodovine merjenj.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Monopol<\/td><td style=\"width: 70%;\">Vsak poslovni proces, v katerem en prodajalec nadzoruje cene in obseg ponudbe izdelka.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Moralna panika<\/td><td style=\"width: 70%;\">V javnosti se zaradi medijskih sporo\u010dil nenadoma pojavi diskurz oz. Ob\u010dutek, da so ogro\u017eene vrednote dru\u017ebe in njeni interesi.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Najmanj razvite dr\u017eave<\/td><td style=\"width: 70%;\">(Ang. \u00bbleast developed countries\u00ab) - izraz, ki ga zdru\u017eeni narodi uporabljajo za dr\u017eave z nizkimi dohodki, ki se soo\u010dajo s hudimi strukturnimi ovirami za trajnostni razvoj. Te dr\u017eave so zelo ranljive za gospodarske in okoljske pretrese ter imajo nizko raven dobrobiti ljudi.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Naravni viri<\/td><td style=\"width: 70%;\">Na\u0161e dru\u017ebe ne morejo pre\u017eiveti brez dostopa do naravnih virov. Nekateri se ob pametni rabi obnavljajo, drugi so neobnovljivi. Zagotavljanje dobrega in trajnostnega upravljanja naravnih virov je klju\u010dni svetovni izziv.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Negotovost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Odraz stopnje neznanja o prihodnjem podnebju. Negotovost glede prihodnjega podnebja izhaja iz kompleksnosti podnebnega sistema in zmo\u017enosti modelov, da ga predstavijo, ter nezmo\u017enosti predvidevanja odlo\u010ditev, ki jih bo sprejela dru\u017eba. Prav tako je negotovo, kako bodo podnebne spremembe v kombinaciji z drugimi stresnimi dejavniki vplivale na ljudi in naravne sisteme.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Neugodni stranski u\u010dinki<\/td><td style=\"width: 70%;\">Negativni u\u010dinki, ki jih lahko ima politika ali ukrep, namenjen enemu cilju, na druge cilje, ne glede na u\u010dinek na splo\u0161no dru\u017ebeno blaginjo. Neugodni stranski u\u010dinki so pogosto povezani z negotovostjo, saj so med drugim odvisni od lokalnih okoli\u0161\u010din in izvedbenih praks. Glej tudi soodvisne koristi in tveganje.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Nevarnost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Pojav naravnega ali s strani \u010dloveka povzro\u010denega dogodka, smeri razvoja dogodka ali drugega dejavnika, ki lahko povzro\u010di izgubo \u017eivljenja, po\u0161kodbe ali druge vplive na zdravje. Nevarnost lahko povzro\u010di tudi \u0161kodo in izgubo na premo\u017eenju, infrastrukturi, virih za pre\u017eivljanje, zagotavljanju storitev, ekosistemih in okoljskih virih.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Nevihtni val<\/td><td style=\"width: 70%;\">Dvig vode v oceanu zaradi bli\u017eajo\u010de se nevihte. Njegova vi\u0161ina se lahko spreminja glede na dejavnike, kot so mo\u010d nevihte, globina oceanskega dna in na\u010din pribli\u017eevanja nevihte.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Obalna erozija ali abrazija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Postopno premikanje, odna\u0161anje in spiranje povr\u0161inskih slojev zemlje ob obali kot posledica delovanja valov, ki jo \u0161e poslab\u0161ajo neurja in dvig morske gladine.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Ob\u010dinstvo<\/td><td style=\"width: 70%;\">Vsakdo, ki je izpostavljen medijskemu sporo\u010dilu, ali vsakdo, ki mu je sporo\u010dilo namenjeno.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Oblikovanje na podlagi tveganja<\/td><td style=\"width: 70%;\">Na\u010drtovanje, ki temelji na prednostih in slabostih dolo\u010denega nabora mo\u017enosti; vklju\u010duje oceno tveganja glede na verjetnost, da do tveganja pride, in glede na obseg mo\u017enih posledic.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Ocena ranljivosti<\/td><td style=\"width: 70%;\">Analiza stopnje dovzetnosti sistema za \u0161kodljive u\u010dinke podnebnih sprememb ali nezmo\u017enosti spopadanja z njimi. Sorodni izrazi: analiza ranljivosti<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Ocena tveganja<\/td><td style=\"width: 70%;\">\u0160tudije, ki ocenjujejo verjetnost nastanka dolo\u010denih sklopov dogodkov in njihovih morebitnih pozitivnih ali negativnih posledic.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Od ust do ust<\/td><td style=\"width: 70%;\">Neformalni na\u010din, s katerim se ob\u010dinstvo seznani z medijsko produkcijo, njenimi sporo\u010dili in izdelki.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Oddajanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Produkcija in oblikovanje medijskih vsebin, ki nagovarjajo \u0161irok razpon ob\u010dinstva.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Odpornost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Zmo\u017enost predvidevanja, priprave, odzivanja in okrevanja po ve\u010djih nevarnostih, ki omogo\u010da najmanj\u0161o \u0161kodo za dru\u017ebeno blaginjo, gospodarstvo in okolje.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Okoljska pravi\u010dnost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Pravi\u010dna obravnava in vklju\u010devanje vseh ljudi ne glede na raso, barvo ko\u017ee, narodnost ali dohodek v zvezi z razvojem, izvajanjem in uveljavljanjem okoljskih zakonov, predpisov in politik. \u00bbkoncept okoljske pravi\u010dnosti poudarja, da je treba v razmislek o okoljskih tematikah med drugim vnesti kategorijo enake porazdelitve ekolo\u0161kih tveganj in bremen ter enak dostop do virov in neokrnjenega okolja. Okoljska pravi\u010dnost je potemtakem del prizadevanj za \u010dlovekove pravice.\u00ab (bezjak in zavir\u0161ek 2020, 218\u2013219)<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Opozicijsko<\/td><td style=\"width: 70%;\">Kriti\u010dno stali\u0161\u010de, ki je v nasprotju s prevladujo\u010dim branjem medijskega sporo\u010dila. Obi\u010dajno je prevladujo\u010de branje v skladu z vrednotami in ideologijo, v okviru katerih je bilo medijsko sporo\u010dilo ustvarjeno.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Organizacije civilne dru\u017ebe<\/td><td style=\"width: 70%;\">Organizacije civilne dru\u017ebe vklju\u010dujejo vse dru\u017ebene pobude (socialne, manj\u0161inske, verske itd.), zagovorni\u0161ke organizacije, sindikate in nevladne organizacije (nvo), ki poleg uradnih dr\u017eavnih organov izvajajo dejavnosti v javno korist. Pri mednarodnem razvojnem sodelovanju imajo lahko pomembno vlogo, saj se lahko bistveno bolj pribli\u017eajo klju\u010dnim problemom kot uradni akterji.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Ozave\u0161\u010denost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Ozave\u0161\u010denost se nana\u0161a na pridobivanje znanj in informacij o aktualnih dru\u017ebenih in okoljskih vpra\u0161anj tako na lokalni kot na globalni ravni, o povezanosti in soodvisnosti dr\u017eav Globalnega severa in Globalnega juga idr. Ve\u010dja ozave\u0161\u010denost obi\u010dajno vodi k ve\u010dji podpori mednarodnemu razvojnemu sodelovanju. Globalno u\u010denje ima pomembno vlogo pri ozave\u0161\u010danju.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Ozon<\/td><td style=\"width: 70%;\">Brezbarven plin, sestavljen iz treh atomov kisika, ki zlahka reagira s \u0161tevilnimi drugimi snovmi. Ozon v zgornjih plasteh ozra\u010dja \u0161\u010diti zemljo pred \u0161kodljivim ultravijoli\u010dnim sevanjem sonca. V spodnjem delu ozra\u010dja je ozon onesna\u017eevalo, ki ima \u0161kodljive u\u010dinke na zdravje ljudi.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Padavine<\/td><td style=\"width: 70%;\">Voda, ki se spro\u0161\u010da iz oblakov v obliki de\u017eja, snega, to\u010de ali sodre. Padavine so glavna povezava v vodnem krogu, ki zagotavlja dotok vode iz ozra\u010dja na zemljo.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Paleoklima<\/td><td style=\"width: 70%;\">Podnebje v obdobju pred sodobnim bele\u017eenjem. Paleoklimo lahko merimo z &quot;naravnimi termometri&quot;, kot so ledena jedra ali drevesne letnice.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Patogen<\/td><td style=\"width: 70%;\">Mikroorganizem (na primer bakterija ali virus), ki povzro\u010da bolezen.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Permafrost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Tla, ki so vsaj dve leti zaporedoma na temperaturi zmrzali ali pod njo.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Podnebje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Statisti\u010dni opis povpre\u010dja in spremenljivosti koli\u010din v \u010dasovnem obdobju od mesecev do tiso\u010dih ali milijonov let \u2013 najve\u010dkrat je \u010dasovno obdobje 20 do 30 let. Najpogosteje se meri temperaturo, padavine in veter. Podnebje v \u0161ir\u0161em smislu je stanje, vklju\u010dno s statisti\u010dnim opisom podnebnega sistema.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Podnebna napoved<\/td><td style=\"width: 70%;\">Izjava o prihodnjih podnebnih razmerah, ki temelji na dolo\u010deni verjetnosti. \u010casovni razpon podnebnih napovedi sega od posameznih letnih \u010dasov do desetletij. Napoved temelji na trenutno znanih razmerah in predpostavkah o fizikalnih procesih, ki bodo dolo\u010dali prihodnje spremembe. Ko je podnebna projekcija ozna\u010dena kot &quot;najverjetnej\u0161a&quot;, postane podnebna napoved, njeni rezultati pa lahko omogo\u010dijo, da se napovedim pripi\u0161e dolo\u010dena stopnja zaupanja.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Podnebna ob\u010dutljivost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Pove nam, kako ob\u010dutljivo je na\u0161e podnebje na nara\u0161\u010dajo\u010de emisije toplogrednih plinov, ki jih povzro\u010da \u010dlovek.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Podnebna projekcija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Simulacija odziva podnebnega sistema na prihodnje emisije, koncentracije toplogrednih plinov in aerosolov. Simulacija je obi\u010dajno izpeljana z uporabo podnebnih modelov. Podnebne projekcije se od podnebnih napovedi razlikujejo po tem, da so odvisne od tega, kateri scenarij emisij\/koncentracij je uporabljen. Scenariji temeljijo na dolo\u010denih predpostavkah, na primer o prihodnjem dru\u017ebeno-ekonomskem in tehnolo\u0161kem razvoju, ki se lahko uresni\u010dijo ali pa tudi ne.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Podnebna sprememba<\/td><td style=\"width: 70%;\">Sprememba stanja podnebja, ki traja dalj\u0161e obdobje, obi\u010dajno desetletja ali dlje. Podnebne spremembe zajemajo tako zvi\u0161anje kot zni\u017eanje temperature, pa tudi spremembe v koli\u010dini padavin, spreminjanje tveganja za dolo\u010dene vrste hudih vremenskih pojavov in spremembe drugih zna\u010dilnosti podnebnega sistema. Podnebne spremembe so lahko posledica naravnih notranjih procesov ali modulacij son\u010dnih ciklov in vulkanskih izbruhov. Lahko pa so posledica trajnih sprememb v sestavi ozra\u010dja ali rabi tal, ki jih je povzro\u010dil \u010dlovek.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Podnebna spremenljivost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Spremembe povpre\u010dnega stanja in drugih statisti\u010dnih podatkov (npr. Standardnih odklonov, pojavljanja ekstremov itd.) Glede podnebja na vseh prostorskih in \u010dasovnih ravneh, ki presegajo raven posameznih vremenskih dogodkov. Spremenljivost je lahko posledica naravnih notranjih procesov v podnebnem sistemu (notranja spremenljivost) ali sprememb naravnih ali antropogenih zunanjih dejavnikov (zunanja spremenljivost). Med dejavnike podnebne spremenljivosti spadajo el ni\u00f1o in drugi pojavi.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Podnebna zato\u010di\u0161\u010da<\/td><td style=\"width: 70%;\">Obmo\u010dja, ki so pred podnebnimi spremembami relativno za\u0161\u010ditena in lahko pripomorejo k obstoju vrst ali ekosistemov.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Podnebne migracije<\/td><td style=\"width: 70%;\">Migracije, ki jih je mogo\u010de pripisati predvsem po\u010dasnim u\u010dinkom podnebnih sprememb na \u017eivljenje ljudi. Posledice podnebnih sprememb so lahko pomanjkanje pitne vode, slab\u0161e razmere za pridelavo hrane, dvig morske gladine in ekstremni vremenski dogodki.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Podnebne spremembe s po\u010dasnim za\u010detkom<\/td><td style=\"width: 70%;\">Spremembe podnebnih parametrov, npr. Temperature in padavin ter z njimi povezani vplivi, npr. Razpolo\u017eljivost vode in zmanj\u0161anje obsega pridelave. Te spremembe se pojavijo v dalj\u0161em \u010dasovnem obdobju (v nasprotju s podnebnimi nevarnostmi s hitrim za\u010detkom, kot so cikloni in poplave, ki se zgodijo v nekaj dneh ali tednih).<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Podnebni model<\/td><td style=\"width: 70%;\">Numeri\u010dna predstavitev podnebnega sistema, ki temelji na fizikalnih, kemi\u010dnih in biolo\u0161kih lastnostih njegovih sestavnih delov, njihovih interakcijah in povratnih procesih ter upo\u0161teva nekatere njegove znane lastnosti. Podnebni sistem je mogo\u010de predstaviti z razli\u010dno kompleksnimi modeli. Za vsako komponento ali kombinacijo komponent lahko dolo\u010dimo spekter ali hierarhijo modelov, ki se razlikujejo po \u0161tevilu prostorskih dimenzij, obsegu eksplicitne predstavitve fizikalnih, kemi\u010dnih ali biolo\u0161kih procesov ali po ravni empiri\u010dnih parametrov. Trenutno najbolj celovita predstavitev podnebnega sistema so  modeli splo\u0161ne cirkulacije ozra\u010dja in oceanov (aogcm). Podnebni modeli se obi\u010dajno uporabljajo kot raziskovalno orodje za preu\u010devanje in simulacijo podnebja ter za operativne namene, slednji vklju\u010dujejo mese\u010dne, sezonske in medletne podnebne napovedi.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Podnebni sistem<\/td><td style=\"width: 70%;\">Sistem, ki ga sestavlja pet glavnih komponent: ozra\u010dje, hidrosfera, kriosfera, litosfera in biosfera ter interakcije med njimi. Podnebni sistem se s\u010dasoma razvija pod vplivom lastne notranje dinamike in zaradi zunanjih naravnih dejavnikov, kot so vulkanski izbruhi in son\u010dne spremembe. Zunanji antropogeni dejavniki, katerih vzrok je \u010dlove\u0161ka dejavnost, so npr. Spreminjanje sestave ozra\u010dja in sprememba rabe tal.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Podnebno tveganje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Mo\u017enost posledic podnebnih nihanj in sprememb, katerih izid je negotov.  Pogosto je predstavljeno kot verjetnost, da pride do nevarnega dogodka ali trenda, ki je pomno\u017eena s pri\u010dakovanim u\u010dinkom. Tveganje je posledica medsebojnega vpliva ranljivosti, izpostavljenosti in potencialno nevarnih razmer ali dogodkov.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Podtekst<\/td><td style=\"width: 70%;\">Posredni pomen v medijskem sporo\u010dilu.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Pogajanja<\/td><td style=\"width: 70%;\">Proces, v katerem \u010dlani ob\u010dinstva razlagajo, razgrajujejo in i\u0161\u010dejo pomen v medijskem sporo\u010dilu.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Ponor<\/td><td style=\"width: 70%;\">Naravni ali tehnolo\u0161ki proces, ki odstranjuje in shranjuje ogljik iz ozra\u010dja.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Poplava<\/td><td style=\"width: 70%;\">Prestop obi\u010dajnih meja vodnega telesa ali zastajanje vode na obmo\u010djih, ki obi\u010dajno niso poplavljena. Poplave so lahko: re\u010dne poplave, nenadne poplave, mestne poplave, padavinske poplave, kanalizacijske poplave, obalne poplave in poplave zaradi izbruha ledeni\u0161kega jezera.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Pot preobrazbe<\/td><td style=\"width: 70%;\">Na\u010dini oz. Pot za doseganje razli\u010dnih ciljev glede emisij toplogrednih plinov, koncentracij v ozra\u010dju ali spremembe povpre\u010dne globalne temperature. Preobrazba  pomeni vrsto gospodarskih, tehnolo\u0161kih in vedenjskih sprememb, npr. Sprememb v na\u010dinu uporabe in proizvodnje energije, v upravljanju naravnih virov in oblikovanju institucij ter v hitrosti in smeri tehnolo\u0161kih sprememb.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Potro\u0161nja in proizvodnja<\/td><td style=\"width: 70%;\">Uporabljanje, izkori\u0161\u010danje materialnih dobrin za zadovoljitev \u010dlovekovih potreb; na\u010drtno, organizirano delanje, pridobivanje predmetov, stvari za zadovoljevanje dolo\u010denih potreb.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Pravi\u010dna trgovina<\/td><td style=\"width: 70%;\">Trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spo\u0161tovanju in si prizadeva za ve\u010djo enakopravnost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja bolj\u0161e pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranih proizvajalcev in delavcev, predvsem iz ekonomsko manj razvitih de\u017eel. Organizacije, ki se ukvarjajo s pravi\u010dno trgovino in ki jih podpirajo potro\u0161niki, se aktivno vklju\u010dujejo v podpiranje proizvajalcev, osve\u0161\u010danje in vodenje kampanj za spremembe v pravilih in praksi konvencionalne mednarodne trgovine. (world fair trade organization, 2024)<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Predsodek<\/td><td style=\"width: 70%;\">Negativni stereotip, pristranskost, do osebe, stvari ali ideje; predsodki nana\u0161ajo na prepri\u010danja, misli in odnos, ki ga nekdo goji do teh ljudi ali skupin. Pogosto se ka\u017eejo v nespo\u0161tljivem, netolerantnem in prezirljivem odnosu do drugih in druga\u010dnih, na primer pripadnic in pripadnikov drugih narodov, etni\u010dnih skupnosti, kultur, do oseb z druga\u010dnimi na\u010dini \u017eivljenja, religioznimi, spolnimi usmeritvami itd.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Prehranska varnost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Stanje, v katerem imajo ljudje varen dostop do zadostnih koli\u010din varne, hranljive in kakovostne hrane za normalno rast, razvoj ter aktivno in zdravo \u017eivljenje.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Prevladujo\u010de<\/td><td style=\"width: 70%;\">Kadar ob\u010dinstvo bere sporo\u010dilo na na\u010din, kot so si ga zamislili ustvarjalci sporo\u010dila.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Prilagajanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Prilagoditev naravnih ali \u010dlove\u0161kih sistemov novemu ali spreminjajo\u010demu se okolju. Prilagajanje izkori\u0161\u010da ugodne prilo\u017enosti ali bla\u017ei negativne u\u010dinke. Prilagajanje podnebnim spremembam je prilagajanje \u017eivljenju v spreminjajo\u010dem se podnebju. Vklju\u010duje pripravo na sedanje podnebje ali podnebje, v katerem bomo verjetno \u017eiveli v prihodnosti. V nekaterih naravnih sistemih lahko \u010dlovek s svojimi posegi olaj\u0161a prilagajanje pri\u010dakovanemu podnebju in njegovim u\u010dinkom.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Prilagodljivo upravljanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Strukturiran proces pro\u017enega odlo\u010danja, ki vklju\u010duje u\u010denje na podlagi rezultatov in novih znanstvenih informacij. Ta proces olaj\u0161a sprejemanje odlo\u010ditev glede upravljanja in odzivanja na vplive podnebnih sprememb.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Primarna produktivnost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Energija, ki se s fotosintezo pridobiva iz ozra\u010dja.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Prime Time<\/td><td style=\"width: 70%;\">Del radijskega ali televizijskega programa, za katerega se pri\u010dakuje, da bo pritegnil najve\u010d ob\u010dinstva.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Pripovedovanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Na\u010din upovedovanja zapleta ali zgodbe. V medijskem sporo\u010dilu je pripoved skladno zaporedje dogodkov v \u010dasu in prostoru.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Produkcija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Proces ustvarjanja medijskih sporo\u010dil in ljudje, ki sodelujejo v tem procesu.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Projekcija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Potencialni prihodnji razvoj koli\u010dine ali niza koli\u010din, pogosto izra\u010dunan s pomo\u010djo modela. Za razliko od napovedi so projekcije pogojene s predpostavkami, na primer o prihodnjem socialno-ekonomskem in tehnolo\u0161kem razvoju. Te predpostavke se lahko uresni\u010dijo ali ne.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Propaganda<\/td><td style=\"width: 70%;\">Vsako medijsko sporo\u010dilo, katerega glavni namen je odkrito prepri\u010devanje ob\u010dinstva o veljavnosti dolo\u010denega stali\u0161\u010da.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Psihografija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Izpopolnjena oblika demografije, ki vklju\u010duje informacije o psiholo\u0161kih in sociolo\u0161kih zna\u010dilnostih medijskih potro\u0161nikov, kot so stali\u0161\u010da, vrednote, \u010dustveni odzivi in ideolo\u0161ka prepri\u010danja.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Raba zemlji\u0161\u010d in sprememba rabe zemlji\u0161\u010d<\/td><td style=\"width: 70%;\">Celoten niz \u010dlovekovih dejavnosti, ki se izvajajo na dolo\u010denem zemlji\u0161\u010du. Izraz raba zemlji\u0161\u010d se uporablja tudi v smislu dru\u017ebene in gospodarske namembnosti zemlji\u0161\u010d(npr. Pa\u0161a, pridobivanje lesa). V urbanih naseljih je izraz povezan z rabo zemlji\u0161\u010d v mestih in njihovem zaledju. Raba mestnih zemlji\u0161\u010d vpliva na upravljanje, strukturo in obliko mesta ter s tem med drugim na povpra\u0161evanje po energiji, emisije toplogrednih plinov in mobilnost.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Ranljivost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Nagnjenost ali predispozicija, ki zajema razli\u010dne koncepte in elemente, npr. Ob\u010dutljivost ali dovzetnost za \u0161kodo ter pomanjkanje zmo\u017enosti obvladovanja in prilagajanja.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Reprezentacija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Proces, v katerem medijsko sporo\u010dilo predstavlja, simbolizira, opisuje ali predstavlja ljudi, kraje, dogodke ali ideje, ki so resni\u010dni in obstajajo zunaj sporo\u010dila.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Scenarij<\/td><td style=\"width: 70%;\">Sklop predpostavk, ki se uporabljajo za la\u017eje razumevanje mo\u017enih prihodnjih razmer, kot so rast prebivalstva, raba zemlji\u0161\u010d in dvig morske gladine. Scenariji se obi\u010dajno uporabljajo pri na\u010drtovanju.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Scenarij bla\u017eenja<\/td><td style=\"width: 70%;\">Opis prihodnosti, ki predvideva, kako se sistem odzove na izvajanje politik in ukrepov za bla\u017eenje.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Scenarij emisij<\/td><td style=\"width: 70%;\">Verjeten prikaz prihodnjega razvoja emisij snovi, ki imajo sevalni potencial (tj. Toplogredni plini, aerosoli). Prikaz temelji na skladnem in notranje doslednem nizu predpostavk o vzrokih in izvorih emisij (demografski in socialno-ekonomski razvoj, tehnolo\u0161ke spremembe, proizvodnja in poraba energije ter raba zemlji\u0161\u010d) in njihovih klju\u010dnih razmerjih. Scenariji koncentracij, ki izhajajo iz scenarijev emisij, se uporabljajo kot vhodni podatki pri oblikovanju podnebnih modelov  za izra\u010dun podnebnih napovedi.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Sekvestracija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Dodajanje oz. Sprejem snovi, ki vsebujejo ogljik, zlasti ogljikovega dioksida (co2), v kopenske ali morske rezervoarje. Biolo\u0161ko sekvestriranje vklju\u010duje neposredno odstranjevanje co2 iz ozra\u010dja z naslednjimi metodami: spremembo rabe tal s pogozdovanjem, obnovo vegetacije, shranjevanjem ogljika na odlagali\u0161\u010dih in s praksami, ki pove\u010dujejo vsebnost ogljika v tleh kmetijskih zemlji\u0161\u010d (upravljanje obdelovalnih povr\u0161in, upravljanje pa\u0161nikov). Izraz sekvestracija (ogljika) se ponekod uporablja tudi za tehnologije za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Sekvestracija ogljika<\/td><td style=\"width: 70%;\">Shranjevanje ogljika z naravnimi ali tehnolo\u0161kimi procesi v biomasi ali geolo\u0161kih formacijah.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Sevalna sila<\/td><td style=\"width: 70%;\">Sprememba energijskega toka (izra\u017eena v vatih na kvadratni meter) v tropopavzi ali na vrhu atmosfere zaradi spremembe podnebnega dejavnika (na primer spremembe koncentracije ogljikovega dioksida v ozra\u010dju).<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Sinergija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Kombinacija dveh lo\u010denih medijskih sporo\u010dil ali izdelkov, ki imata podobne zna\u010dilnosti, tako da eno pomaga pri tr\u017eenju drugega.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Sistem zgodnjega opozarjanja<\/td><td style=\"width: 70%;\">Sklop zmogljivosti, potrebnih za ustvarjanje in raz\u0161irjanje pravo\u010dasnih in pomembnih opozorilnih informacij. Te informacije posameznikom, skupnostim in organizacijam, ki jim grozi nevarnost, omogo\u010dajo, da se pripravijo na takoj\u0161nje in ustrezno ukrepanje.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Skupnosti na prvi bojni \u010drti<\/td><td style=\"width: 70%;\">Skupnosti, ki se s podnebnimi spremembami sre\u010dujejo prve in pogosto ob\u010dutijo najhuj\u0161e posledice. To so skupnosti, ki so bolj izpostavljene, bolj ob\u010dutljive in se iz razli\u010dnih razlogov slab\u0161e prilagajajo posledicam podnebnih sprememb.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Spodbujevalni dejavniki<\/td><td style=\"width: 70%;\">Dejavniki podnebnih sprememb, npr. Emisije toplogrednih plinov.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Sposobnost prilagajanja<\/td><td style=\"width: 70%;\">Zmo\u017enost sistema, institucij, ljudi in drugih organizmov, da se prilagodijo podnebnim spremembam (vklju\u010dno s podnebno spremenljivostjo in ekstremi). S sposobnostjo prilagajanja ubla\u017eijo morebitno \u0161kodo, izkoristijo prilo\u017enosti in se spopadejo s posledicami.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Stereotip<\/td><td style=\"width: 70%;\">Splo\u0161no in poenostavljeno prepri\u010danje o socialnih skupinah in njihovih pripadnikih. Gre za posplo\u0161evanje dolo\u010denih lastnosti, ki naj bi jih imeli pripadniki dolo\u010dene socialne skupine, samo zato, ker tej skupini pripadajo, pri tem pa niso upo\u0161tevane individualne razlike med njimi. Stereotipi so dru\u017ebeno zakoreninjeni in redko izhajajo iz neposrednih izku\u0161enj posameznika.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Stratifikacija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Plastenje vode glede na temperaturo in gostoto, ki se lahko, pogosto sezonsko, pojavi v jezerih ali drugih vodnih telesih.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Stresor<\/td><td style=\"width: 70%;\">Dejavnik, ki vpliva na ljudi ter na naravne in dru\u017ebeno - ekonomske sisteme. Skupno delovanje ve\u010d stresorjev naenkrat lahko u\u010dinkuje mo\u010dneje, kot v primeru, ko se stresno dogajanje na podro\u010dju gospodarstva ali trga zdru\u017ei s su\u0161o, kar vse skupaj negativno vpliva na kmete.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Strojna oprema<\/td><td style=\"width: 70%;\">Fizi\u010dna oprema, ki se uporablja za produkcijo, distribucijo in razstavljanje medijskih sporo\u010dil.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"\" style=\"color: #000000;\"><td style=\"width: 30%;\">Strokovnjak za medije<\/td><td style=\"width: 70%;\">Oseba, ki je ve\u0161\u010da dostopa do razli\u010dnih informacij v razli\u010dnih medijskih oblikah.<\/td><td style=\"display: none;\"><\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Suho obdobje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Obdobje z malo de\u017eja ali brez njega. Ali bo su\u0161no obdobje postalo su\u0161a, je odvisno od tega, kako dolgo bo trajalo, od pri\u010dakovanj na podlagi zgodovinskih podatkov in zaznav ter od potreb ljudi in naravnih sistemov po vodi.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Su\u0161a<\/td><td style=\"width: 70%;\">Obdobje neobi\u010dajno suhega vremena z malo ali ni\u010d de\u017eja, ki traja dovolj dolgo, da povzro\u010di pomanjkanje vode. Su\u0161a je relativen izraz, zato se mora vsaka razprava o pomanjkanju padavin nana\u0161ati na dolo\u010deno dejavnost, ki je s padavinami povezana. Na primer, pomanjkanje padavin v rastni sezoni vpliva na pridelavo polj\u0161\u010din ali delovanje ekosistemov na splo\u0161no (zaradi pomanjkanja vlage v tleh, imenovane tudi kmetijska su\u0161a), v sezoni odtekanja in pronicanja vode pa vpliva predvsem na oskrbo s podtalnico (hidrolo\u0161ka su\u0161a). Na spremembe v skladi\u0161\u010denju vlage v tleh in ravni podtalnice poleg zmanj\u0161anja koli\u010dine padavin vpliva tudi pove\u010danje dejanske evapotranspiracije (prehajanja vode v obliki vodne pare z zemeljske povr\u0161ine in skozi listne re\u017ee rastlin v ozra\u010dje) . Obdobje z nenormalnim primanjkljajem padavin je meteorolo\u0161ka su\u0161a. Megasu\u0161a je zelo dolgotrajna in vsesplo\u0161na su\u0161a, ki traja veliko dlje kot obi\u010dajno, obi\u010dajno desetletje ali ve\u010d.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Svetovni splet<\/td><td style=\"width: 70%;\">Omre\u017eje spletnih strani s podobami, besedili in zvoki, ki jih je mogo\u010de pregledovati s programsko opremo brskalnika.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Svetovno gospodarstvo in mednarodna trgovina<\/td><td style=\"width: 70%;\">Mednarodna trgovina poganja svetovno gospodarstvo, ki je zapletena mre\u017ea soodvisnosti med dr\u017eavami, mednarodnimi korporacijami in posamezniki.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Tehnologija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Naprave, orodja in materiali, ki so potrebni za izdelavo medijskega sporo\u010dila. Z vidika medijske pismenosti tehnologija mo\u010dno vpliva na zgradbo in konotacijo sporo\u010dila.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Temperatura<\/td><td style=\"width: 70%;\">Napovedana temperatura v stopinjah (Celzija ali Fahrenheit), ki velja za navedeni \u010das. Globalna temperatura je povpre\u010dje meritev temperature zraka z meteorolo\u0161kih postaj na kopnem in v morju ter nekaterih satelitskih meritev. Ekstremni temperaturni pojavi (tj. maksimum, minimum) so lahko kratkotrajni, trajajo nekaj dni, pri \u010demer se temperatura pove\u010da za ve\u010d kot 5 \u00b0c nad obi\u010dajnimi temperaturami.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Teorija dolo\u010danja dnevnega reda<\/td><td style=\"width: 70%;\">Teorija, po kateri mediji oblikujejo javno mnenje tako, da nadzorujejo zgodbe, ki bodo pri\u0161le v javnost.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Teorija krogle<\/td><td style=\"width: 70%;\">Teorija, ki pravi, da so ljudje zgolj pasivni prejemniki medijskih informacij, torej se mediji lahko neposredno dotaknejo ljudi in jih spremenijo. Ta teorija je danes \u017ee v veliki meri ovr\u017eena.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">To\u010dka preloma<\/td><td style=\"width: 70%;\">Trenutek spremembe lastnosti sistema, po katerem se sistem reorganizira in se ne vrne v prvotno stanje, tudi \u010de se dejavniki, ki so spremembo povzro\u010dili, zmanj\u0161ajo. Do to\u010dke preloma pogosto pride nenadoma. V povezavi s podnebnim sistemom gre za kriti\u010dno mejo, ko se spremeni globalno ali regionalno podnebje, ta sprememba pa je lahko nepovratna.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Toplogredni plini<\/td><td style=\"width: 70%;\">Plini, ki absorbirajo toploto blizu Zemljinega povr\u0161ja in prepre\u010dujejo njeno uhajanje v vesolje. \u010ce se koncentracija teh plinov v atmosferi pove\u010da, se povpre\u010dna temperatura spodnjih plasti atmosfere postopoma zvi\u0161a, kar je pojav, znan kot u\u010dinek tople grede. Toplogredni plini so na primer ogljikov dioksid, vodna para in metan. Sorodni izrazi: toplogredni u\u010dinki, toplogredni u\u010dinek<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Tradicionalno znanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Znanje, prakse in prepri\u010danja, ki se prena\u0161ajo iz generacije v generacijo.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Trajnostni razvoj<\/td><td style=\"width: 70%;\">Koncept je bil prvi\u010d predstavljen leta 1987, ko so Zdru\u017eeni narodi opredelili trajnostni razvoj kot razvoj, ki &quot;zadovoljuje sedanje potrebe, ne da bi pri tem ogrozil zmo\u017enost prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe&quot;. Trajnostni razvoj npr. Pomeni, da ne porabimo vseh virov, katerih zaloge so omejene, ali da ne onesna\u017eimo nepovratno na\u0161e vode.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Trajnostno pre\u017eivetje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Pre\u017eivetje, ki je odporno na vplive razli\u010dnih vrst \u0161okov, vklju\u010dno s podnebnimi in gospodarskimi.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Transpiracija<\/td><td style=\"width: 70%;\">Izhlapevanje vode skozi rastlinske liste.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Tr\u017eenje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Na\u010din prodaje izdelka ali medijskega sporo\u010dila ciljnemu ob\u010dinstvu.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Tveganje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Verjetnost pojava nevarnih dogodkov ali trendov, pomno\u017eena s posledicami, \u010de do teh dogodkov ali trendov pride. Izraz &quot;tveganje&quot; se pogosto uporablja v povezavi z mo\u017enostjo, da pride do \u0161kodljivih posledic za \u017eivljenja, zdravje, ekosisteme in vrste, gospodarske, dru\u017ebene in kulturne dobrine, storitve (vklju\u010dno z okoljskimi storitvami) in infrastrukturo.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">U\u010dinek mestnega toplotnega otoka<\/td><td style=\"width: 70%;\">Vi\u0161je temperature zraka v urbanih obmo\u010djih zaradi toplote, ki jo absorbirajo in oddajajo stavbe in asfalt, zaradi \u010desar so mesta toplej\u0161a od okoli\u0161kega pode\u017eelja. Sorodni izrazi: toplotni otok<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">U\u010dinki<\/td><td style=\"width: 70%;\">U\u010dinki ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov ter podnebnih sprememb na naravne in \u010dlove\u0161ke sisteme. Na splo\u0161no se nana\u0161ajo na u\u010dinke na \u017eivljenja, pre\u017eivetje, zdravje, ekosisteme, gospodarstva, dru\u017ebe, kulture, storitve in infrastrukturo zaradi medsebojnega vpliva podnebnih sprememb ali nevarnih podnebnih dogodkov v dolo\u010denem \u010dasovnem obdobju in ranljivosti izpostavljene dru\u017ebe ali sistema. U\u010dinki se imenujejo tudi posledice\/ izidi\/vplivi. U\u010dinki podnebnih sprememb na geofizikalne sisteme, vklju\u010dno s poplavami, su\u0161ami in dvigom morske gladine, so podskupina u\u010dinkov, ki se imenujejo fizi\u010dni u\u010dinki.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Uporaba medijev<\/td><td style=\"width: 70%;\">Na\u010din, kako ljudje komunicirajo z mediji. Uporaba medijev se razlikuje od osebe do osebe, od skupine do skupine, razlikuje se tudi uporaba  v razli\u010dnih obdobjih posameznikovega \u017eivljenja.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Upravljanje tveganja<\/td><td style=\"width: 70%;\">Na\u010drtovanje obvladovanja u\u010dinkov podnebnih sprememb za pove\u010danje pozitivnih in zmanj\u0161anje negativnih u\u010dinkov.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Varnost preskrbe z vodo<\/td><td style=\"width: 70%;\">Stanje, ko je na razpolago kakovostna voda v zadostnih koli\u010dinah, ki zagotavlja pre\u017eivetje ljudi in ohranitev okolja.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Vdor slane vode<\/td><td style=\"width: 70%;\">Zgodi se, ko se morska slana voda pod zemljo me\u0161a z obalno podtalnico, kar lahko poslab\u0161a stanje pitne vode. K vdoru slane vode lahko prispevata prekomerno \u010drpanje podtalnice in dvig morske gladine.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Globalno u\u010denje\" style=\"color: #12A099;\"><td style=\"width: 30%;\">Ve\u010dkulturnost ali multikulturalizem<\/td><td style=\"width: 70%;\">So\u017eitje in razumevanje med razli\u010dnimi kulturami ter me\u0161anje in vzajemno vplivanje kultur. Kot politi\u010dni ideal multikulturalizem spodbuja ohranjanje in sprejemanje kulturne raznolikosti v &quot;ve\u010detni\u010dnih&quot; dru\u017ebah.<\/td><td style=\"display: none;\">Globalno u\u010denje<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">Vizualna pismenost<\/td><td style=\"width: 70%;\">Sposobnost analiziranja, vrednotenja in interpretiranja vizualnih elementov.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Vodni stres<\/td><td style=\"width: 70%;\">Stanje, pri katerem povpra\u0161evanje ljudi in ekosistemov po vodi prese\u017ee razpolo\u017eljive zaloge.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Vro\u010dinski stres<\/td><td style=\"width: 70%;\">Negativni vplivi na zdravje, kot sta vro\u010dinski udar ali vro\u010dinska iz\u010drpanost, ki jih povzro\u010di izpostavljenost izjemni vro\u010dini ali dolgotrajno bivanje v vro\u010dem okolju.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Vro\u010dinski val<\/td><td style=\"width: 70%;\">\u010ceprav ni splo\u0161no sprejete opredelitve, so vro\u010dinski valovi obdobja nenavadno vro\u010dega in suhega ali vro\u010dega in vla\u017enega vremena, ki trajajo vsaj dva ali tri dni in imajo obi\u010dajno opazen vpliv na \u010dlove\u0161ke in naravne sisteme. Ker ni absolutne univerzalne vrednosti (ne obstaja temperaturna meja, ki bi dolo\u010dala, kaj je ekstremna vro\u010dina), so vro\u010dinski valovi relativni glede na podnebje na dolo\u010denem obmo\u010dju: iste meteorolo\u0161ke razmere lahko na nekem obmo\u010dju pomenijo vro\u010dinski val, v drugem pa ne.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida<\/td><td style=\"width: 70%;\">Postopek zajemanja ogljikovega dioksida in vbrizgavanja v geolo\u0161ke formacije pod zemeljsko povr\u0161ino. To omogo\u010da dolgoro\u010dno shranjevanje ogljikovega dioksida.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Zakisljevanje oceanov<\/td><td style=\"width: 70%;\">Zakisljevanje morske vode je posledica vse ve\u010dje koli\u010dine ogljikovega dioksida, ki ga v veliki meri ustvarja \u010dlovek s svojimi dejavnostmi (npr. kurjenje fosilnih goriv in sprememba rabe zemlji\u0161\u010d), ki oddajajo veliko koli\u010dino CO2. ter ga absorbira ocean. Kislost morske vode zmanj\u0161uje sposobnost glavnih vrst planktona, lupinarjev, koral in \u0161koljk, da tvorijo in ohranjajo svoje lupine in skelete. Ni\u017eje vrednosti pH morske vode lahko ovirajo rast in razmno\u017eevanje morskih organizmov ter oblikovanje koralnih grebenov, ki so pomemben \u017eivljenjski prostor za \u0161tevilne vrste, kar ima kaskadne u\u010dinke v prehranjevalni verigi. Zakisljevanje oceanov vpliva tudi na zmanj\u0161ano za\u0161\u010dito obale ter pove\u010dano nevarnost poplav in erozije zaradi uni\u010denja koral.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Medijska pismenost\" style=\"color: #F39200;\"><td style=\"width: 30%;\">\u017danr<\/td><td style=\"width: 70%;\">Kategorija medijskih sporo\u010dil, za katero je zna\u010dilen dolo\u010den slog, oblika ali vsebina.<\/td><td style=\"display: none;\">Medijska pismenost<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Zaupanje<\/td><td style=\"width: 70%;\">Veljavnost ugotovitve, ki temelji na vrsti, koli\u010dini, kakovosti in doslednosti dokazov (npr. Teorija, podatki, modeli, strokovna ocena) ter na stopnji soglasja.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Zaznavanje tveganja<\/td><td style=\"width: 70%;\">Psiholo\u0161ki in \u010dustveni dejavniki, ki vplivajo na vedenje in prepri\u010danja ljudi o morebitnih nevarnostih ali negativnih posledicah.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Znanje avtohtonih prebivalcev<\/td><td style=\"width: 70%;\">Sistemi opazovanja, spremljanja, raziskovanja, zapisovanja, sporo\u010danja in u\u010denja avtohtonih prebivalcev, ki so potrebni za pre\u017eivetje in uspevanje v ekosistemu ter za sposobnost prilagajanja dru\u017ebe in kulture.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><tr class=\"source-row\" data-keyword=\"Podnebne spremembe\" style=\"color: #662482;\"><td style=\"width: 30%;\">Zunanji vplivi<\/td><td style=\"width: 70%;\">Dejavnik zunaj podnebnega sistema, ki povzro\u010di spremembo v podnebnem sistemu. Vulkanski izbruhi, son\u010dna nihanja in antropogene spremembe v sestavi ozra\u010dja ter spremembe rabe tal so zunanji dejavniki. Tudi orbitalna sila je zunanja sila, saj se oson\u010denost spreminja z orbitalnimi parametri.<\/td><td style=\"display: none;\">Podnebne spremembe<\/td><\/tr><\/tbody><\/table>    <script>\n    document.addEventListener('DOMContentLoaded', function() {\n        document.querySelectorAll('.filter-button').forEach(button => {\n            button.addEventListener('click', () => {\n                filterRows(button.getAttribute('data-filter'));\n            });\n        });\n\n        function filterRows(selectedKeyword) {\n            var rows = document.querySelectorAll('.source-row');\n            rows.forEach(row => {\n                var keywords = row.getAttribute('data-keyword').toLowerCase().split(', ');\n                if (selectedKeyword === \"\" || keywords.includes(selectedKeyword.toLowerCase())) {\n                    row.style.display = ''; \/\/ Show row\n                } else {\n                    row.style.display = 'none'; \/\/ Hide row\n                }\n            });\n        }\n    });\n    <\/script>\n\n    <style>\n        .filter-buttons {\n            text-align: center; \/* Center the buttons *\/\n        }\n        .filter-button {\n            margin: 0 5px; \/* Margin for spacing between buttons *\/\n        }\n        .filter-button:hover {\n            opacity: 0.8; \/* Change the opacity on hover *\/\n        }\n        \/* Removed active styles *\/\n    <\/style>\n    <\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Slovar\u010dek pojmov Ta slovar vsebuje klju\u010dne izraze, povezane s podnebnimi spremembami, globalnim u\u010denjem in medijsko pismenostjo.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"site-sidebar-layout":"default","site-content-layout":"","ast-site-content-layout":"","site-content-style":"default","site-sidebar-style":"default","ast-global-header-display":"","ast-banner-title-visibility":"","ast-main-header-display":"","ast-hfb-above-header-display":"","ast-hfb-below-header-display":"","ast-hfb-mobile-header-display":"","site-post-title":"","ast-breadcrumbs-content":"","ast-featured-img":"","footer-sml-layout":"","theme-transparent-header-meta":"","adv-header-id-meta":"","stick-header-meta":"","header-above-stick-meta":"","header-main-stick-meta":"","header-below-stick-meta":"","astra-migrate-meta-layouts":"default","ast-page-background-enabled":"default","ast-page-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"ast-content-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"footnotes":""},"class_list":["post-3412","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dexpo-platform.anthropolis.hu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3412","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dexpo-platform.anthropolis.hu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/dexpo-platform.anthropolis.hu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dexpo-platform.anthropolis.hu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dexpo-platform.anthropolis.hu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3412"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/dexpo-platform.anthropolis.hu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3412\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3416,"href":"https:\/\/dexpo-platform.anthropolis.hu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3412\/revisions\/3416"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dexpo-platform.anthropolis.hu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3412"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}